Drage upokojenke in upokojenci, dragi državljani Slovenije!
Včeraj smo skromno praznovali 1. rojstni dan naše stranke Glas upokojencev.
Konec meseca imamo še en praznik, dve leti od prvih protestov, na katerih smo se zbirali vsi, ki zahtevamo pravične pokojnine, poštene odmere in nova pravila za dobro življenje nas, ki se imenjujemo tudi mame in očetje, babice in dedki..
Ja starejši smo, zahtevamo spoštovanje in zahtevamo zaslužen čas v zadnjih obdobjih življenja!Našo usodo nam trenutno krojijo hčere in sinovi izbrancev, brez slehernih čustev nam odmerjajo minimalna sredstva, samo toliko, da več kot 360 000 vas komaj “leze”, ostali so solidno. Včeraj smo si obljubili, da se posebej zavzamemo za vse, ki živite pod pragomm revščine ampak..Odziv teh upokojenih je ta trenutek podpovprečen, kot ,da vam je vseeno zase, vseeno ,kako živite. Je res tako? Dvomim! Zato je čas, da sicer izčrpana telesa dvignete in naredite vsaj malo zase, se nam pridtužite in začnete razmišljati, da ni vsega konec, če to drugi tako rečejo, da je življenje do zadnega dne vaše in da morate sami odločati ali ga boste preživeli v apatiji ali pa zadihali na novo!In, ja.. Prebudite se iz stanja krivic, ki vam jih delajo, vstanite in pojdite iz zaprtih prostorov k nam, v življenje! Pustite negativneže in pokvarjene zlobe za sabo, sami sebe bodo prej ali slej zbrisali.. Ne dopustite, da negativizem, pokvarjenost in vse slabo pride vam do živega, pojdite v druščino, poiščite si dobre ljudi in nadaljujte v veselju!
Vse dobro vam želim, tu smo, ker hočemo dobro in dolgo živeti.
Pavel Rupar