Spoštovane Slovenke in Slovenci!
Dan reformacije – Primož Trubar
Cenim Primoža Trubarja, neskončno cenim naš slovenski jezik, ki pa, žal, zaradi vse prevelike navlake tuje govorečih — ki jih rabijo za volilne glasove — izginja.
Zelo sem utrujen, tako zelo, da komaj vem, kateri dan je, kateri datum. Dogajajo se mi stvari, zaradi katerih enostavno obležim; vzroke iščem v nezaupanju do tistih, ki bi nas radi odstranili. Včasih se počutim nemočnega, tako kot se jugovzhodni ljudje nemočni počutijo pred napadi tujcev, ki so prostor na Dolenjskem okupirali pred 500 leti, ker so jih lepo sprejeli in pustili; danes pa se gredo gospodarje z nasiljem.
Nemočnega, ker na deset tisoče ljudi protestira in zahteva odstranitev Goloba in njegove klientele, pa se jim samo smejijo v obraz, z sredincem kažejo proti nam in gredo brezkompromisno naprej! Naprej kot uničevalni stroj, ki pred sabo uniči vse in se ne ustavi; kot morje, kot vsebina grozljivk, kot apokalipsa.
Smilijo se mi ljudje, ki mi pišejo pod anonimnimi profili, da mi nismo normalni, da bi nas morali pobiti, zapreti, mučiti, poslati na psihiatrijo. Kako smo mi barabe, kako je treba narod še bolj maltretirati in kako so oni najboljši, najbolj sposobni. Ja, to mi pišejo in res mi je hudo, ker jih je še veliko. Smilijo se mi upokojenci s 500 ali manj evri, pa me vseeno zmerjajo s kriminalcem, lopovom! Usmiljenja vredni ljudje, ki se še vedno boksajo v sence in pozdravljajo tiste, ki hodijo z zastavo tuje države in mitraljezi na njihove plese smrti, pa imajo minimalno pokojnino. Smilijo se mi.
Priznam, nisem razpoložen. Marsikomu mineva boj za ljudi; nenormalno delo opravljamo, za mnoge nesmiselno, pa vendar — iti še naprej, še razmetavati svoj denar in čas za stvari, kjer ni rezultata, ker nas vlada, mediji in skorumpirano politično stanje povsem ignorirajo?
Ja, še gremo naprej! Ni dobrega rezultata brez truda, nikoli kar takoj; za vse je potreben čas! Tudi za slovenski jezik, ki mora biti edini pisni in govoreči jezik naroda tukaj v Sloveniji. Vse ostalo je tujek v telesu slovenstva, ki ga je treba odpraviti! Ne bo šlo čez noč. Nihče v zgodovini se ni uspel osvoboditi in brez boja zmagati — ne za besedo, ne za stanje, ne za pravo svobodo. Slovenije ni prišla brez boja in čez noč!
Predsednik društva upokojencev Pavel Rupar
